In smo doma!

Še zadnjič smo se danes zbudili v slikoviti Salamanci. Po zajtrku sko pripravili vse stvari za odhod in se malo pred enajsto dobili tam, kjer nas je avtobus prvi dan tudi odložil. Dali smo darilo naši gostiteljici, se poslovili in se odpravili na dolgo pot nazaj proti Sloveniji.

Danes je bilo vreme toplo in sončno, tako da je nastalo nekaj lepih slik. Malo časa smo čakali na letališču v Madridu, nato pa se ob 16h vkrcali na letalo. 2 uri in pol kasneje smo pristali v Benetkah.

Po nekaj zmešnjave s prtljago smo začeli še z drugim delom čakanja, ob 20.45 pa je Nomagov avtobus začel svojo pot proti Ljubljani. Približno polnoč je bila ura, ko smo prispeli na Dolgi most in ponovno videli svoje domače.

Naj tale blog samo še zaključim z besedami, da je bila to res ena kul izkušnja. Bili smo celo pohvaljeni, da smo bili najboljša skupina doslej. Celoten mesec je minil zelo hitro, a če pogledam nazaj na vse stvari, ki smo jih počeli, se jih nabere res ogromno.

Hvala, ker ste skozi ta mesec brali ta blog. ¡Hasta luego! 🙂

Konec 28. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Končali smo!

Še zadnjič smo se danes zbudili za predavanja. Na srečo smo hitro končali (že ob 11h), nato pa šli v kavarno, kjer sta Adrian in Raul častila nič drugega kot ‘chocolate con churros’!

Uro kasneje pa smo prvič srečali novo skupino profesorjev, ki so prišli v nedeljo na enotedensko izobraževanje. Vsi smo dobili priznanja (taka kot na naslovni sliki) in se seveda tudi slikali. Nato smo se zahvalili in poslovili od Raula in Adriana.

Prišel je še en lep trenutek, ko nam je zvečer Gonzalo dovolil, da smo lahko uro dlje zunaj. Saj le petek, pa še zadnji dan 🙂

Zdaj je pred nami samo še dolga pot, ki vključuje avtobus do Marida, letalo do Benetk in še enkrat avtobus do Ljubljane.

Konec 27. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Še dva dni!

Samo še petek in sobota sta ostala v tem mesecu. A najprej poglejmo današnjo zgodbo.

Na ta četrtek smo tako kot ponavadi poslušali Raula in ponavljali za njim, tokrat smo povezovali med seboj IP telefone, z mnogo neznanimi komandami v Packet Tracerju, ki dostikrat niso delovale.

Popoldne smo, kot lahko vidite na naslovni sliki, šli nakupovat. Jutri je namreč črni petek. Ampak v resnici smo samo zapravili veliko časa s hojo do Decathlona v nakupovalnem centru El Tormes. Najbližji avtobus je namreč oddaljen kar pol ure od tega centra.

Jutri bomo po malo skrajšanih predavanjih prejeli priznanja, da smo uspešno opravili našo prakso 🙂

Konec 26. dne  |  PIše: Nejc Mihelič

Obisk šole in disko

Današnjo sredo smo začeli z malo krajšim delom o FTP strežnikih in protokolu VLAN, ki omogoča, da imaš več “navideznih” omrežij na istem omrežju.

Nato smo se odpravili proti drugemu oddelku šole, kjer imamo našo prakso – katoliško srednjo šolo Svete Trojice, kjer so nam malo razkazali notranjost šole in na kratko razložili programe, ki jih nudijo. Tukaj je malo drugače: če je pri nam na STŠ vse bolj centrirano na tehniške stvari, računalništvo in mehatroniko, so tukaj programi bolj raznoliki.

Zvečer pa smo se dobili z Gonzalom in Adrianom na glavnem trgu in šli skupaj v bar/disko (na srečo brez profesorjev). Seveda ker smo mladoletni, smo vsi naročili Coca-Colo 🙂

Konec 25. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Dež 🙁

Že nestrpno odštevamo dni do odhoda. Izračunali smo, da so tega še 4 dnevi! Vse je minilo zelo hitro…

Raul nam je danes razložil, kako lahko z uporabo protokola EIGRP povežemo usmerjevalnike s seboj, da kljub napaki na kakšnem kablu omrežje še vedno deluje naprej. Spoznali smo tudi FTP strežnik, a bomo bolj podrobneje nadaljevali jutri.

Najbolj pa nam je danes šlo na živce, ko smo zvečer šli ven. Vmes je kar naenkrat začel padati dež, zato smo skoraj pol ure čakali v parku pod streho. Na žalost na naši praksi nismo videli veliko sončnih dni…

Konec 24. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Začetek zadnjega tedna

Danes je ponedeljek, s katerim se je začel še zadnji delovni teden, preden v soboto odrinemo domov.

Naučili smo se, kako lahko dinamično naslavljamo IP-naslove napravam z uporabo protokola DHCP. Spoznali smo tudi osnove DNS strežnika, a bomo bolj podrobno nadaljevali jutri.

Popoldne pa smo se, kljub manjšim težavam zaradi napačnih časov avtobusa na Google Maps dobili na igrišču in znova odigrali malo nogometa. Hitro smo zapravili čas do sončnega zahoda in se odpravili domov na večerjo.

Zvečer pa v Burger King 😁

Konec 23. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Nedeljska tržnica

Potem, ko smo vstali, smo najprej pojedli zajtrk, bili nekaj časa doma (ali pa šli ven), nato pa smo se skupaj odpravili na “tržnico”. Ta se nahaja na parkirišču v bližini parka, kjer igramo nogomet. Ta tržnica je v resnici bolj podobna kakšnemu sejmu, saj tam ne najdeš sadja in zelenjave.

Tam pa najdeš ogromno različnih stvari, “šare” po domače, pa tudi oblačila in čevlji ne manjkajo. Pa še poceni je, zato je bilo tam tudi veliko ljudi.

Popoldne smo šli z avtobusom do nekega bazena, ki naj bi bil po podatkih z Google Maps odprt, a temu ni bilo tako. Dan smo zaključili z obiskom popularne picerije Domino’s Pizza, kjer smo se po večerji še dodatno najedli.

Konec 22. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Sobota!

In to ne samo navadna sobota, 23.11. pomeni, da gremo danes teden domov! A to je še 7 dni, tako da je še zmeraj dovolj časa za razne stvari.

Danes smo se odpravili čez reko Tormes z avtobusom #3 v nakupovalno središče, kjer sicer nismo nič kupili. A ko smo pozneje šli v McDonalds, pa je skoraj vsak od nas nekaj kupil za želodec. Mogoče še nisem omenil, ampak fast food restavracije so ena izmed stvari, ki so dražje kot v Sloveniji.

Popoldan pa se ni zgodilo nič resnega, razen posedanja pred ekrani in večernega sprehoda po mestu.

Konec 21. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Je danes petek? Je!

Uf, olašanje. Jutri ne bo treba zgodaj vstati. Ok, res da vsak dan vstajamo ob osmih, ampak še vseeno.

Kaj smo danes počeli pri urah prakse? Malo je bilo teoretičnega dela, kjer smo tudi računali IP-naslove in njihove maske za različne razrede (A, B, C), v drugem delu pa smo spet ustvarjali omrežje v programu Cisco Packet Tracer.

Tako kot prejšnji teden je tudi ta minil kar hitro. Res je tudi, da učne ure niso tako naporne, zato tudi malo izgubiš stik s tem, kateri dan dejansko je v tem trenutku. A kot se za petek že nekako spodobi, smo zvečer po večerji spet šli ven 🙂

Konec 20. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

“To je pa verjetno iz antike, a ne?”

Okej, ne bodimo tako strogi. Zakaj tak naslov?

Danes smo potem, ko smo opravili nalogo sestavljanja omrežja iz več routerjev, ki smo jo mogli po večini narediti samostojno, šli ven. Odpeljali so nas v bližnje podjetje, ki se ukvarja z obnovo in reciklažo računalnikov, TV-jev in druge tehnologije. In večina te tehnologije tam je bilo res stare, sam nisem zasledil niti ene nove stvari.

Res pa je, da je ozadje za tem veliko bolj zapleteno, kar so nam tudi tam razložili. Vse mora potekati v skladu z zakoni, pa še veliko papirologije je. Seveda je treba tudi ločiti nevarne snovi od ostalih, pa še kaj bi se našlo…

Pa še to: jutri se začne petek 🙂

Konec 19. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Mmmm, čokolada!

Danes na sredo, 20.11, je znova zjutraj deževalo. Nočete videti naših reakcij na to. Smo pa danes v Packet Tracerju sestavili omrežje, zgrajeno iz dveh routerjev (usmerjevalnikov), ki v teoriji deluje! Samo nastaviti moraš celo vrsto IP-jev, gatewayev in podobnih stvari…

S Josejem smo se hoteli zmeniti, če bi nas lahko še kam peljal, recimo na bowling ali paintball, ampak je rekel, da to ni mogoče. Je pa bila ideja kino, ampak smo to opustili, ker so vsi filmi sinhronizirani v španščino, kakopak. Zato smo danes spet šli na “chocolate con churros”, vročo čokolado s slanim pecivom.

Še zmeraj pa smo po toliko dneh presenečeni nad tem, kako slikovito je to mesto v resnici…

Konec 18. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

“Omreženi torek”

Slaba stvar je da s tem, ko smo več časa tukaj, za nas ostaja manj stvari za početi. To vpliva tudi na kvaliteto bloga in na žalost tudi na kvaliteto naslovov.

Dopoldne smo nadaljevali s tistim, kjer smo včeraj ostali. V programu Cisco Packet Tracer smo celo ustvarili preprosto omrežje. Na sliki je prikazana ena izmed treh osnovnih topologij omrežja, in sicer je to zvezda. Aja, ne vem če sem to že omenil, ampak vsakič, ko gremo ob 11h na odmor, se zmeraj odpravimo v isto trgovino v bližini.

Tako kot je zdaj že navada, smo popoldne spet šli ven malo raziskovat mesto, malo pa samo zapravljati čas z druženjem.

Konec 17. dne  | Piše: Nejc Mihelič

“Novo poglavje”

Recimo, da lahko tako rečemo temu, kar smo danes zjutraj začeli na praksi. Prejšnja dva tedna smo razglabljali o operacijskih sistemih, zdaj pa bomo dva tedna govorili o omrežjih.

Na ta ponedeljek smo spoznali / obnovili topologije omrežja (kako povežemo naprave med seboj) in popravili UTP kabel, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju za povezavo do interneta.

Popoldne pa smo se znova odpravili igrat nogomet, tokrat s Josejem, ki nam je najel igrišče, čeprav smo v prejšnjih dneh prišli do tega, da to sploh ni potrebno. Še zmeraj, to je zelo dober način za produktivno zapravljanje prostega časa 🙂

Konec 16. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

” “

Ne, tale naslov ni napaka. Tudi tale slika je edina, ki je danes nastala. To je bil danes po večini naš dan.

Dopoldne ni bilo treba zgodaj vstati. Tudi ven se v resnici ni šlo, večino časa smo preživeli pred ekrani. Popoldne smo se le dobili in šli v že tako znani Burger King pri trgu. Nato se je ulilo kot iz škafa, čakali smo, da bi dež ponehal, kar pa se še nekaj časa ni zgodilo. To je bil tudi edini omembe vreden dogodek to nedeljo.

Konec 15. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Na polovici smo!

Tako je, današnja sobota je točno na polovici naših 28 dni v Španiji. Ta dan smo zapravili za iskanje novih stvari in lokacij, ki smo jih tudi našli.

Dopoldne smo sicer samo malo hodili okrog, popoldne pa smo se z mestnim avtobusom zapeljali do železniške postaje, kjer smo šli v KFC. Sicer cene niso bile najboljše, ampak če smo bili že tukaj, smo vsi nekaj naročili.

To se je izkazalo za dobro potezo, saj večerja ni bila najboljša. Zvečer pa smo hoteli naše potepanje po mestu malo potegniti, a je druga skupina morala biti doma točno ob enjastih. Škoda za to.

Konec 14. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Še en delovni teden oddelan

S hitrim tempom tega tedna smo prišli v ta drugi petek naše prakse tukaj v Salamanci. Dan je bil dosti podoben včerajšnjemu.

Raul je danes večino časa porabil za podrobno razlago Windowsovega registra in o tem, kako previdni moramo biti pri urejanju vrednosti tam. Smo pa s tem danes zaključili poglavje operacijskih sistemov, naslednja dva tedna bomo od blizu spoznali LAN – lokalno omrežje.

Znova pa smo popoldne zapravili v istem parku, na istem igrišču z igranjem nogometa. K sreči z višjimi temperaturami kot včeraj. Za jutri samo upamo, da ne bomo cel dan zapravili pred ekrani, ampak da bomo nekje našli kakšno dobro aktivnost.

Konec 13. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Mrzlo!

Na ta četrtek nismo bili prav nič zadovoljni s temperaturo ozračja, ki je bila le nekaj stopinj nad ničlo in je tam tudi ostala cel dan. Moramo pa priznati, da je ta teden do zdaj kar hitro minil.

Danes smo spoznali, kaj v Windowsu pomenijo obnovitvene točke in slika diska, kako jih ustvarimo in kako potem OS povrnemo v stanje, kot je bil pri nastanku te točke.

Kljub nizkim temperaturam in vetru smo popoldne šli na mestni avtobus #12, ki nas je odpeljal do športnega centra, kjer smo končno odigrali malo nogometa (kolikor ga pač smo s sedmimi igralci). Upamo lahko samo, da se nismo prehladili.

Vsaj ni še sledi snega, kar po slikah s socialnih omrežij sodeč za Slovenijo ne drži 😉

Konec 12. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Muzej avtomobilov

Danes smo se za razliko od včerajšnjega dne zbudili v prelep, sončen dan, a še zmeraj s podobnimi temperaturami. Zjutraj smo nadaljevali naše delo inštaliranja dveh OS na en trdi disk, kar pa je šlo v primerjavi z včerajšnim dnem bolj tekoče. Vsaj za večino.

Popoldne pa smo šli s Josejem v tamkajšnji muzej avtomobilov, ki vsebuje vozila vseh generacij, vse od Forda T do pravih dirkalnikov, kar je dosti impresivno za tak majhen muzej.

Nadaljevali smo (no, vsaj druga skupina) iskanje igrišča za nogomet in smo ga tudi našli. Sicer ne tako blizu, a še vseeno – imamo igrišče.

Dobili smo celo prvo sliko s prav vsemi dijaki. Hvala Jose 🙂

Konec 11. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Igranje nogometa – ali pač?

Ste kdaj hoteli naložiti dva operacijska sistema na en disk? Verjetno ne, smo pa to danes dopoldne mi počeli v razredu. Še vedno v VirtualBoxu, saj je tam najlažje. V Windowsu ustvariš dodatne particije, na eno izmed njih naložiš verzijo Linuxa in to bi moralo biti to. Pa temu ni res, zašli smo v težave, ki jih bomo reševali jutri.

Po kosilu je druga skupina predlagala, da bi šli igrat nogomet na igrišče nekje na južni strani mesta. Ne vem zakaj, ampak oni so vsi s sabo prinesli kopačke. Tam smo se tudi dobili, parkrat streljali na gol, dokler nas niso pregnali dol z igrišča, češ da je namenjen samo za študente tamkajšnje univerze.

Vsaj vreme je malo boljše kot v Sloveniji, kar smo slišali 🙂

Konec 10. dne | Piše: Nejc Mihelič

Začetek novega tedna

S ponedeljkom, 11.11. se je začel nov teden, a nič drugače kot v prejšnjih dneh. Znova smo poslušali Raula in prevode Adriana, danes o tem, kako ustvariti povezavo trdih diskov s tehnologijo RAID 5 v Windowsu. Znova so nas omejevali računalniki, ki niso pretirano dobri. Nato smo se premaknili na Linux.

Po kosilu smo se dobili s Josejem na trgu nekje blizu novega doma druge skupine. Odpeljal nas je v bar v bližini, kjer imajo tudi mize za biljard, da smo odigrali par iger. Dobro preživeto popoldne, ni kaj.

Zatem smo se kot ponavadi odpravili v svoje domove na večerjo in nato spet dobili v mestu.

Konec 9. dne  |  Piše: Nejc Mihelič

Še en dan počitka

Danes smo znova lahko dolgo spali v postelji, ampak so se nekateri zbudili že zelo zgodaj za borbo KSI v Logan Paul. Zmagal je KSI.

Po večini je dan sicer potekal enako kot včeraj (se pravi gledanje različnih stvari na naših računalnikih), a s to razliko, da je druga skupina le nadoknadila zaostanek. Njihov blog lahko berete tukaj. Dan smo kot ponavadi zaključili z večernim sprehodom in postankom v Burger Kingu sredi mesta. Res bi morali najti še kaj drugega…

Jutri se začne nov delovni teden, ko se spet vsi skupaj dobimo ob 9. uri zjutraj.

(Konec 8. dne)

Piše: Nejc Mihelič

“Dons smo pa frej!”

Danes je bila pred nami prva sobota naše prakse, kar je pomenilo, da nam danes ni bilo treba iti na predavanje. Prav lepo je bilo podaljšati spanec.

Zjutraj po večini nismo delali nič, bili smo na svojih pametnih napravah in gledali razne vsebine na spletu. Druga skupina bi ta čas lahko izkoristila za pisanje bloga, a so oni zgleda še vedno ostali pri torku.

Popoldan smo izkoristili za obisk bazena, a ni bilo vse tako preprosto. Trije smo v Španijo prišli brez kopalk. Zdaj pa ti jeseni poskusi najti normalne kopalke. Osebje bazena nam je tudi prepovedalo skakanje v vodo, pa še plavalne kape smo morali imeti. Nismo se dolgo zadržali.

Vsaj tale legendarna slika je nastala…

(Konec 7. dne)

Piše: Nejc Mihelič

Petek!

Danes smo se zbudili z dejstvom, da bomo zadnjič v tem tednu šli k predavanju. Naučili smo se nekaj načinov, kako lahko ustvarimo particije v Windowsu in različne konfiguracije teh particij, kot so RAID 0, RAID 1, itd.

Dobra stvar danes je bila, da nismo imeli vnaprej pripravljenega programa – spet smo lahko šli kamorkoli. Danes smo šli v nakupovalno središče blizu novega doma druge skupine.

V tem tednu smo opazili, da v mestu zvečer ni bilo veliko ljudi zunaj. Danes je bila situacija le malo drugačna, ker je le bil petek. A še zmeraj smo v nekem parku našli točko, kjer smo bili sami.

No, jutri se začne vikend, ko smo res popolnoma prosti. Odlično, kajne? 🙂

(Konec 6. dne)

(Piše: Nejc Mihelič)

Selitve

Prvi četrtek meseca, spet je ura devet zjutraj.

Če smo včeraj analizirali procese v Windowsu, smo danes to počeli v Linuxu z ukazi, kot so “top”, “htop” in “nmon”. Smo pa tudi pregledali virtualni pomnilnik, našteli prednosti in slabosti ter ustvarili novo particijo v Windowsu.

Dan pa se je zares začel na drugi strani: ker so se sošolci pritožili nad hrano in kvaliteto bivanja, so danes imeli sestanek z lastnico stanovanja in glavno koordinatorko Aleksandro, kjer so prišli do sklepa, da tukaj ni več v redu. Druga skupina se je tako še ta večer preselila drugam. Imajo malo daljšo pot zjutraj, a verjetno se bodo imeli bolje.

Tukaj v našem stanovanju pa vse poteka brez posebnosti 🙂. Danes je dež malo ponagajal, a to ni ustavilo Iana in Erika na poti v fitnes.

Včeraj so nastale še te slike 😉

(Konec 5. dne)

(Piše: Nejc Mihelič)

Vidiš ta razgled?

Jutranji del srede se je začel zelo podobno prejšnjemu dnevu: ob devetih v isti učilnici v bližnji šoli. Le naloga je bila druga, nadaljevali smo z operacijskimi sistemi, danes smo si bolj podrobno pogledali upravitelje opravil ter procesov v Windowsu, znanih tudi pod imenoma “Task manager” in “Process monitor”.

Primeri programov, ki pokažejo malo več kot Windowsov Task manager: Process Monitor, Yet Another Process monitor, Process explorer, pa še kakšen se najde.

Če smo imeli v torek prosto popoldne, pa danes ni bilo tako: s profesorji in Josejem smo se dobili na glavnem trgu in si bolj podrobno ogledali stolpe katedrale ter njihovo notranjost.

Stolpi ponujajo tudi krasno razgledno točko, a danes vreme spet ni bilo najboljše za slikanje mesta in pokrajine.

Po ogledu pa nas je Jose odpeljal še na “chocolate con churros”, vročo čokolado s slanim pecivom. Moram reči, da je bil to en krasen zaključek tega dneva.

(Konec 4. dne)

Piše: Nejc Mihelič

“Po fitnesu smo lačni”

Verjetno tega še nisem omenil, a dijaki smo razdeljeni v dve skupini, kjer bivamo pri družinah: v eni smo Ian, Tadej, Matej in Nejc, v drugi pa Neil, Erik in David (njihov blog lahko berete tukaj).

Današnji pogovori so po večini potekali o tem, kako bomo šli v fitnes in o tem, kako dobra/slaba je bila hrana, a preden začnem s tem, se najprej posvetimo jutranjemu delu.

Ob devetih zjutraj smo se dobili tam, kjer smo včeraj delo končali. Nadaljevali smo nameščanje operacijskih sistemov Ubuntu, Debian, Trisquel, Makulu (Linux) in Windows. V Linux sistemih smo izvedli par preprostih ukazov in to je bilo to za danes.

Sledilo je kosilo. Moram reči, da je v skupini, kjer smo štirje hrana bila doslej odlična (današnja specialiteta: testenine v smetanovi omaki), so se pa pritoževali sošolci nekaj ulic stran, da so lačni in da je hrana pripravljena “na hitro” ter celo pogreta v mikrovalovki. Na žalost je razlika tukaj kar velika.

Popoldne smo se odpravili v fitnes na drugem koncu mesta, da smo se malo raztegnili in nategnili naše mišice. Dnevna karta je 3,9€, mesečna pa 39€ – če koga zanima.

Zvečer pa kot je zdaj že navada: kroženje po mestnih ulicah, dokler se ne izgubimo 🙂

(Konec 3. dne)

Piše: Nejc Mihelič

Prvi dan zares / ogled mesta

Zjutraj smo se vsi skupaj, dijaki in profesorji dobili na točki pri nekem krožišču. Pomembno je samo to, da je blizu predel mesta poimenovan Buenos Aires. Gonzalo in Jose, odgovorna pri Tellus Spain sta nas odpeljala na skupno predstavitev družbe Tellus in kratko predstavitev programa. Dijaki smo nato odšli v “Colegio Santísima Trinidad”, neko šolo v bližini.

Izkazalo se je, da bomo tam zares začeli našo prakso. V učilnici je bilo ravno pravšnje število računalnikov – 7. Naš “profesor” Raul, kot tukaj lahko pričakuješ, ni znal angleško. K sreči je bil z nami prevajalec.

Naša naloga ta dan: razstavi računalnik in ga sestavi nazaj, nato pa pripravi okolje za operacijske sisteme v VirtualBoxu ter VMWaru. Vsi smo to nalogo uspešno opravili, kljub manjšim tehničnim zapletom.

Na žalost nam je vreme mešalo štrene po kosilu, ampak to ni ustavilo našega ogleda mesta, ki smo ga začeli z ogledom katedrale, ki je res ogromna. Res, res ogromna.

Jose nas je zatem še popeljal do mosta, ki nudi dobro lokacijo za lepe slike in razglede.

Dan se je že prevesil v noč, ko smo se z ogleda vrnili nazaj na večerjo. Ne bi več na dolgo in široko razlagal o mestu, vam pa ponudim galerijo slik, ki so nastale danes. Pa čeprav z malo slabšo kamero moje Nokie 🙂

(Konec 2. dne)

Piše: Nejc Mihelič

Prispeli smo!

Živjo! Pred vami je začetek nove pustolovščine sedmih dijakov Srednje tehniške šole v Kranju, ki smo se odločili, da bomo ta mesec prakso opravljali v tujini.

To smo Ian, Tadej, David, Erik, Neil in Nejc iz 3. Rb ter Matej iz 3.Mb. Nad nas je padla odločitev, da bomo prakso opravljali v Španiji. Končna destinacija: Salamanca.

Ko smo se v nedeljo ob zgodnji (ali pozni) uri 1.15 zjutraj dobili na glavni avtobusni postaji v Ljubljani, je bila najprej na vrsti vožnja z avtobusom do letališča v Benetkah. Hvala Nomagu, da nas je varno pripeljal do tja. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, a vsaj ni močno deževalo.

Ker je bil odhod našega leta predviden ob 7.15 uri, je to pomenilo, da smo kar nekaj časa čakali na letališču. A smo potrpeli in se vkrcali na Airbus A320 letalske družbe Iberia. Za večino je bila to nova izkušnja, saj prej še nikoli nismo leteli z letalom. Prav hitro smo tudi spoznali, da tam zgoraj ne lovi 4G 🙂

Naše letalo je na letališče v Madridu prispelo pred pričakovanim časom. Ob izhodu nas je počakal voznik Tellus Collegea, ki pa nas je z minibusom odpeljal še na zadnji del te dolge poti.

Avtocesta nas je vodila mimo nešteto vetrnih elektrarn, mimo kar visokega centralnega masiva gora, a bolj ko smo se bližali naši končni destinaciji, bolj se je pokrajina zravnala. Približno ob enih popoldne nas je voznik odložil v mestu z malo več prebivalci kot jih ima naša prestolnica. Že od daleč se je videla mogočna katedrala.

Malo smo bili presenečeni, da naša gostiteljica ne zna angleško. Ker mi ne znamo špansko, je bila komunikacija praktično nemogoča. K sreči nas je rešilo nekaj ostalih članov družine, ki pa so znali angleško – bolj ali manj.

Po nastanitvi in kosilu pa je sledil spontani obisk Burger Kinga in ogled mesta 🙂

Utrujeni in naveličani dolge vožnje čakamo na prvi ponedeljek, ko se bomo sestali z našim delovnim mestom. (Konec 1. dne)

Piše: Nejc Mihelič